Uravnotežanje 2018-10-01T04:27:15+00:00

V. Uravnotežanje

Kako si organizirati življenje v tem času, ki ni naklonjen umirjenosti, temeljitosti, spoštovanju drugačnosti in naravnim ritmom? Kaj naj visoko senzitivna oseba naredi, da bo njena visoka senzitivnost upoštevana, spoštovana?

Potrebuje pravo mero vsega, način življenja, ki je prilagojen njenim potrebam, in način mišljenja, ki se zaveda pomembnosti vzdrževanja in ponovnega vzpostavljanja ravnovesja. V današnjem času je to izziv, a vendar uresničljiv, nagrajujoč in sam zase dragoceno doživetje.

1. Kaj pomeni spoštovati svojo senzitivnost in kako do tja

Biti visoko senzitivna oseba in se dobro počutiti vsak dan je možno. A tega se ne da doseči z enim samim dejanjem, temveč je to proces, ki preraste v način življenja. Kako začeti in nadaljevati?

I. Spoznati sebe še bolj

Proces raziskovanja in ugotavljanja, na primer, kaj posamezni osebi ustreza, kaj jo moti, kako se odziva njeno telo, kaj je pripravljena dopuščati in česa ne ter kakšne kompromise je pripravljena sklepati.

II. Komunikacija z bližnjimi

V procesu spreminjanja svojega življenja je neizogibno, da visoko senzitivna oseba svojim bližnjim pojasni osnovna dejstva o visoki senzitivnosti in jih sooči z realnostjo, da določenih stvari pri sebi ne more spremeniti, ter jim predstavi to, kar je ugotovila o sebi (točka I) – zlasti informacije o tem, kaj potrebuje za vsakodnevno delovanje.

Pomembno je izbrati primeren način: morda je bolje informacije podajati postopno, mogoče na točno določen način, da bodo bližnji lažje razumeli nenavadne reakcije, ki so jim priča.

Spoštljiva in odkrita komunikacija je predpogoj za mirno sobivanje, za medsebojno razumevanje in za podporo, ki jo bližnji lahko nudijo visoko senzitivni osebi.

III. Prilagoditi svoje življenje visoki senzitivnosti

Glede na to, da se visoke senzitivnosti ne da spremeniti ali pozdraviti, ima pa močan vpliv na celotno življenje, je smotrno življenje prilagoditi potrebam, ki jih posamezna oseba zaradi te lastnosti ima (predvsem potrebam po več časa zase, več spanca, več miru in manj stimulacije). Eden od učinkovitih načinov za ugotavljanje teh potreb je opazovanje in čutenje lastnega telesa ter zadovoljevanje njegovih potreb.

Spreminjanje utečenega načina življenja, zlasti, kadar gre za večje spremembe, lahko na začetku zbudi precejšnje nasprotovanje bližnjih. Pomembno je, da se visoko senzitivna oseba v takih trenutkih zaveda, da bo s tem, ko bo poskrbela zase in za potrebe svojega visoko senzitivnega telesa, življenje lažje za vse v njeni bližini. Jasna komunikacija, podajanje pojasnil in pripravljenost na kompromise lahko veliko pripomorejo k uspešnosti postopka prilagajanja in k spoštljivemu vzdušju.

IV. Zavestno življenje

Kakšno je zavestno življenje?

Zavedanje dejstva, da je visoko senzitiven živčni sistem drugačen in da hitreje prazni telesne zaloge energije.

Skrb za modro upravljanje z zalogami energije in za vsakodnevno sprejemanje odločitev z upoštevanjem tega dejstva (na primer: po napornem dopoldnevu v službi se je ob načrtovanju popoldanskih dejavnosti smiselno vprašati, koliko energije posamezna dejavnost zahteva).

Tudi skrb za ravnovesje med samoto in družabnostjo, kajti nobena od skrajnosti ni v redu: preveč družabnosti preveč vzdraži živčni sistem, a po drugi strani lahko tudi preveč samote slabo vpliva na posameznika, saj smo družabna bitja in za preživetje potrebujemo druge ljudi.

2. Tri glavne sestavine skrbi zase visoko senzitivnih oseb po dr. Elaine N. Aron

I. Čas zase

Miren čas zase je ključna sestavina za dobro počutje visoko senzitivne osebe. To velja tudi za ekstrovertirane visoko senzitivne, ki hodijo po še tanjši liniji ravnovesja med premalo in preveč stimuliranosti.

Pomembno si je vsak dan vzeti vsaj nekaj časa zase, da se energijske zaloge lahko obnovijo. Naj bo to čas v miru, brez drugih opravil in v samoti (ali vsaj malo odmaknjeno od ostalih ljudi).

Na primer sprehod v gozdu, če ni priložnosti za to, pa nekaj mirnih trenutkov na svežem zraku, nekaj osredotočenih globokih vdihov in izdihov ali pa sproščujoča glasba. Zelo dobrodejni so joga, meditacija, či gong, tai či; ti so za mnoge temelj dobrega počutja in ravnovesja.

II. Kvaliteten spanec

Idealno bi bilo, da spanec traja med osem in devet ur. To možganom omogoči obdelavo vseh informacij oziroma dražljajev, ki so jih sprejeli čez dan.

Pomemben pogoj za kvaliteten spanec je počasno večerno umirjanje in sproščenost vsaj nekaj časa pred odhodom v posteljo. To pomeni, da tik pred spanjem ni čas za ogled ali poslušanje poročil, prebiranje elektronske pošte ali spremljanje televizijskega programa.

III. Pristno (avtentično) življenje

Pomeni, da posameznik živi življenje, kot si ga želi živeti, da je tak, kot je v resnici. Za visoko senzitivne osebe, ki si želijo tako življenje, to verjetno pomeni, da bodo najprej opustile (star) način razmišljanja o sebi kot o osebi z napako ter se nato na novo „ustvarile“ in vzgojile, tokrat z razumevanjem, da so visoko senzitivne osebe, z zavedanjem, kaj to pomeni, ter z upoštevanjem vsega tega.

Kako to storiti? Najprej je potrebno pogledati nase in na svojo preteklost ter dogodke v njej pogledati skozi oči nekoga, ki ve, da je visoko senzitiven in kaj to pomeni zanj, ter zato zmore razumeti, kaj se je dogajalo in zakaj. Običajno sledi spoznanje o tem, da je bilo veliko neuspehov in nesporazumov neizogibnih, ker nihče ni imel znanja ali razumevanja o reakcijah, potrebah, načinu delovanja visoko senzitivnih posameznikov. To novo razumevanje preteklosti pomembno vpliva na samozavest, saj v določenih primerih lahko pomaga zmanjšati preveliko vzdraženost v novih situacijah.

V posameznih primerih bo potrebno tudi zdravljenje morebitnih globokih ran, ki so nastale zaradi senzitivnosti. Delno zaradi vsega, kar se je visoko senzitivni osebi v otroštvu dogajalo in je nanjo bolj intenzivno vplivalo (na primer težave doma in v šoli, otroške bolezni), delno zaradi njihove drugačnosti od večine, kar je po vsej verjetnosti še povečalo njihovo stisko (predvsem to vpliva na samopodobo).

V določenih primerih bo potrebno tudi zdravljenje morebitnih globokih ran, ki so nastale zaradi senzitivnosti. Po eni strani zaradi vsega, kar je visoko senzitivno osebo v otroštvu doletelo in je nanjo bolj intenzivno vplivalo (na primer težave doma in v šoli, otroške bolezni), in po drugi strani zaradi drugačnosti od drugih, kar je po vsej verjetnosti tudi doprineslo k stiskam (predvsem samopodoba).

3. Strategije za shajanje v življenju kot visoko senzitivna oseba po dr. Tedu Zeffu

Za uspešno shajanje v življenju kot visoko senzitivna oseba so potrebni ustvarjalnost (ki je ena od kvalitet visoke senzitivnosti), sklepanje kompromisov in predvsem trdna volja.

I. Rituali – rutine (dnevna rutina):

Za visoko senzitivne osebe, ki zaznavajo več, vsaka sprememba pomeni pritok novih dražljajev, zato visoko senzitivne osebe v primerjavi z večino praviloma spremembe težje sprejemajo. V današnjem času, ko je stimulacije povsod veliko (in marsikdaj preveč – glasna glasba v lokalih, trgovinah, na avtobusu, utripajoče svetlobne reklame), pri pomiritvi živčnega sistema pomaga, da so vsaj določeni deli dneva čim bolj enaki in nekako pod nadzorom. To omogoča ali ohrani začetno pomirjenost živčnega sistema (na primer zjutraj), zmanjša porabo energije (čez dan) in zmanjša povečanje vzdraženosti živčnega sistema.

1. Jutranja rutina

Cilj je mirno začeti dan in to namero prenesti tudi v njegovo nadaljevanje.
Namigi:

  • nekaj trenutkov mirnega in globokega dihanja ter zavedanja telesa v postelji, če pa je že zjutraj burno, morda nekaj mirnih minut na stranišču ali v kopalnici,
  • nežno raztezanje ali položaji joge, vsaj 15 minut osredotočanja z meditacijo, progresivnim sproščanjem ali poslušanjem vodene meditacije,
  • počasen in hranljiv zajtrk,
  • dovolj časa za pot na delo.

2. Večerna rutina

Večerne aktivnosti naj bodo pomirjujoče narave, ker imajo vpliv na kvaliteto spanca.
Nekaj namigov:

  • vsaj dve uri pred spanjem je priporočljivo izključiti vse elektronske naprave, ki oddajajo modro svetlobo (mobilni telefon, računalnik), da bo telo zaznalo signal, da je čas za spanje; modra svetloba, ki jo vsebuje jo tudi sončna svetloba, je čez dan koristna, ker spodbuja pozornost, odzivnost in dobro razpoloženje, medtem ko je ponoči moteča. Izpostavljenost modri svetlobi pred spanjem lahko povzroči nespečnost, občutek nenaspanosti, utrujenost in celo kronične bolezni,
  • gledanje mirne, poučne risanke z otroki medtem ko se je gledanju preveč stimulativnih ali nasilnih TV šovov dobro izogibati,
  • pogovor s partnerjem ali/in otroki o dnevu, ki se končuje,
  • meditacija, pisanje dnevnika,
  • poslušanje sproščujoče glasbe, branje, risanje, sproščujoča kopel,
  • zlasti zadnjih 30 minut pred spanjem je pomembno nekako zaključiti dan in se obrniti navznoter z meditacijo, poslušanjem sproščujoče glasbe ali s čemerkoli drugim, kar bo omogočilo prehod v sproščujoč spanec.

II. Pomirjanje z uporabo čutov:

Telo dražljaje sprejema s čutili, zato se na ta način lahko tudi pomiri. Poleg objema in nežnega gladenja (lastne) kože morda še nekaj načinov pomirjanja:

  • poslušanje sproščujoče glasbe v ozadju – tudi v avtu – in uporaba zamaškov za ušesa bosta v pomoč pri izogibanju nadležnim zvokom,
  • zmanjšanje časa pred televizijskim ekranom ali za računalnikom v korist pogledom na lepe slike ali naravo,
  • sprehodi v naravi, poslušanje ptičjega petja,
  • zmanjšanje uživanja kofeina – namesto tega morda pomirjujoč zeliščni čaj in veliko čiste vode,
  • razvajanje z vonjem pomirjujočih eteričnih olj ali kadila in redne masaže (kot masirani ali maser),
  • umiki – dvakrat tedensko mini umik (na primer ura sprehoda v samoti) in večkrat na leto daljšega.

III. Zmanjševanje časovnega pritiska

Visoko senzitivne osebe so zaradi svoje vestnosti in dovzetnosti za prepoznavanje pričakovanj drugih ljudi lahko tudi bolj vzdražene zaradi časovnega pritiska, ki ga čutijo. Nekaj namigov, kako se soočiti s tem:

  • poslušanje pomirjevalne glasbe med počasno vožnjo,
  • izogibanje vožnji med glavnimi prometnimi konicami,
  • izvajanje sprostitvenih tehnik, medtem ko na semaforju sveti rdeča luč ali med prometnim zastojem (globoko in mirno dihanje, zavedanje svojega telesa, sproščanje telesa),
  • redno izvajanje počasne meditacije med hojo v naravi s ciljem ostati mirni in osredotočeni na sedanjost,
  • počasnejši govor, morda s 5-sekundnim premorom pred odgovorom, kar je pomembno zlasti med napetim pogovorom ali prepirom, ker zmanjša napetost,
  • zaužitje vsaj enega obroka na teden brez hkratnega branja, gledanja televizijskega programa ali pogovora, temveč z zavedanjem o hrani,
  • počasnejše pisanje ali tipkanje.

IV. Ustvarjanje prijetnega in sproščujočega delovnega vzdušja

V današnjem agresivnem, glasnem, hitrem in tekmovalnem delovnem okolju zlasti visoko senzitivnim osebam ni lahko. Veliko se jih samozaposli, mnogo jih ne dosega delovnih uspehov, ki bi bili sicer ustrezni glede na njihove sposobnosti – ker se ne marajo izpostavljati, ker pod pritiskom ne morejo delovati tako, kot sicer zmorejo, ker imajo raje sodelovanje kot tekmovanje.

Nekaj predlogov za izboljšanje delovnega vzdušja:

  • skrb za fizično udobje: svetloba in temperatura naj bosta prijetni, prostor redno prezračen, stol udoben, namestitev na njem pa takšna, da telo ne bo napeto in v prisilni drži;
  • skrb za prijetne odnose s sodelavci, medsebojno pomoč in prijaznost; za visoko senzitivne osebe je koristno, če se čim večkrat nasmehnejo – v tem primeru bosta morda njihova samota in odmik od druženja s sodelavci sprejeta bolj pozitivno; nasmeh je hkrati dober tudi za splošno počutje: če se smehljamo, naše telo ne ve, ali imamo vzrok ali ne, ampak bo reagiralo na to, misleč, da smo veseli;
  • večkratno vstajanje s stola, odmik pogleda stran od ekrana oziroma tistega, s čimer se ukvarjamo, morda preusmeritev na sliko narave ali skozi okno, poslušanje sproščujoče glasbe;
  • vsako uro vsaj minuto zavestnega globokega trebušnega dihanja ali kaj drugega za zavestno umirjanje (predlog: nastavitev opomnika) oziroma, če to ni možno, sprostitveno dihalni premor, takrat, ko okoliščine to dopuščajo;
  • morebitne napetosti na delovnem mestu razreševati na miren način – če je smiselno in koristno, omeniti svojo senzitivnost in pojasniti, kaj je moteče, se hkrati opravičiti za nevšečnosti, prositi za upoštevanje ter se zahvaliti za razumevanje;
  • v primeru, da je na delovnem mestu kljub temu nevzdržno, je morda čas za razmislek o razpoložljivih možnostih in o ceni, ki jo ima obstoječe stanje.

4. Spopadanje z energijo, ki jo je oseba „pobrala“ od drugih

Visoko senzitivne osebe so zelo dovzetne za energijo drugih in mnogokrat niti ne vedo, da tisto, kar (ob)čutijo, niso nujno njihova lastna čustva oziroma njihova lastna energija.

Kako se zaščititi?

Eden od možnih načinov: pred odhodom od doma oziroma na samem preleteti svoje telo in svoje fizično počutje ter priklicati v zavest svoje psihično počutje. Ta postopek nato ponoviti vsakič, ko se nekaj zgodi oziroma ob vstopu v drug prostor ali družbo. Razlika med začetnim stanjem ter počutjem in občutjem v danem trenutku je energija, prevzeta od drugih. S takim zavedanjem je lažje prepoznavati, kaj se dogaja.

Jean Haner, ki se ukvarja tudi z energijskim čiščenjem, je na predavanju v okviru spletnega dogodka Hay House World Summit pojasnila, da so visoko senzitivne osebe kot energijske gobe, ki energijo drugih ljudi čutijo fizično in čustveno ter ne vedo, ali je energija njihova ali od drugih. In ker je tega energijskega bremena včasih precej, so zato kaj hitro lahko preplavljene z vsemi temi dražljaji ter se fizično in psihično počutijo čisto premagane. Omenila je tudi, da se energija ne ustavi pred zidom, ampak gre skozi stene, kar še zlasti vpliva na visoko senzitivne osebe, ki ne samo, da čutijo to energijo, ampak se z energijo okolice, z vibracijo – tako dobro kot stresno – nekako sinhronizirajo.

5. Moč podpore in moč skupnosti

Podpora in skupnost sta za visoko senzitivne osebe zelo pomembni. Kot pripadniki manjšine v družbi se najbrž večkrat počutijo nerazumljene, čudne, napačne ali pomanjkljive. Razumevanje in podpora bližnjih, tudi sodelavcev, zelo dobrodejno vplivata na življenje visoko senzitivne osebe, saj ji med drugim nekako potrdita, da je v redu, da ima pravico biti taka, kot je, drugačna, in da je taka, kot je, v redu. Ljudje kot „družabne živali“ za preživetje namreč potrebujemo druge ljudi, in to tekom celotnega življenja. Visoko senzitivne osebe, ki nimajo drugih, ki bi jih podpirali, razumeli, na katere bi se lahko oprle, pogosto doživljajo samoto, osamljenost in izolacijo, stanja, ki peljejo stran od zdravega in kvalitetnega življenja.

Moč skupnosti podobnih, skupnosti pripadnikov iste manjšine je lahko ključnega pomena, zlasti za tiste visoko senzitivne, ki nimajo (domačega) razumevanja in podpore. Izmenjava izkušenj in doživetih situacij, razumevanje, občutek, da s svojimi lastnostmi in v svojih doživljanjih nisi sam, da pripadaš, zavedanje, da lahko prosiš za pomoč ali nasvet brez strahu pred dvignjeno obrvjo, nerazumevanjem ali celo obsojanjem, vse to lahko osebi da prepotrebni občutek varnosti, ki si ga vsak človek želi in ki ga vsak potrebuje, da lahko živi kvalitetno in zdravo življenje. In pozitivno vpliva na samopodobo.

Le kdo si ne želi živeti življenja z zavedanjem, da je varno, če je pristen, da je v redu tak, kot je?

Spletno skupnost visoko senzitivnih oseb na Facebooku lahko najdete TUKAJ.

NAZAJ
NAPREJ
NAZAJ
NAPREJ