I. O visoki senzitivnosti
1. Kaj je visoka senzitivnost
Visoka senzitivnost je prirojena lastnost temperamenta, prisotna od rojstva, ki se po vsej verjetnosti deduje. Ni napaka, ni bolezen in ni okvara, temveč običajna značajska lastnost.
Raziskovalci so med drugim ugotovili, da je visoko senzitivnih približno 15 do 20 % ljudi ne glede na raso, da je visoka senzitivnost enako zastopana med ženskami in med moškimi (50 : 50) in da jo najdemo celo v živalskem svetu – v enakem odstotku pri več kot 100 vrstah živali. Poleg visoko senzitivnih žensk, visoko senzitivnih moških in visoko senzitivnih otrok tako obstajajo tudi visoko senzitivne ribe, opice (vrste rezus), psi, najdemo lahko tudi visoko senzitivne vinske mušice.
Očitno vrste poleg hitrih in drznih posameznikov potrebujemo tudi previdne, takšne, ki počakajo in preverijo, preden gredo v akcijo. Evolucijsko gledano visoka senzitivnost očitno predstavlja določeno prednost za preživetje vrste, zato jo lahko obravnavamo tudi kot preživetveno strategijo. V glavnem je genetsko pogojena lastnost, ki se deduje, a ne vedno neposredno s staršev na potomce.
Senzitivnost je dovzetnost za dražljaje (na primer čustvene dražljaje, dražljaje iz okolice), kar pomeni, da smo vsi, ki se odzivamo na dražljaje, senzitivni. Vendar pa je stopnja naše senzitivnosti – podatek, kako (zelo) smo za različne dražljaje dovzetni –, to, kar nas dela različne.
Za visoko senzitivne osebe je značilno, da so na dražljaje iz okolice zelo dovzetne, saj je njihov živčni sistem bolj občutljiv in sposoben širšega spektra zaznav. Takšne osebe svoji okolici opazijo več, zavedajo se tudi komaj zaznavnega (tistega, kar večina spregleda) ter zaznave globlje in podrobneje obdelajo. Pred svojimi dejanji dodobra premislijo in šele nato delujejo. So bolj empatične in burnejših čustvenih odzivov. Zaradi navedenega take osebe v visoko stimulativnem okolju množica dražljajev bolj zlahka preplavi – hitreje jim je vsega preveč.
Čeprav takšne osebe odlikuje bolj intenzivno zaznavanje dražljajev, ki poteka s čutili, to ne pomeni nujno, da imajo visoko senzitivne osebe čutila tudi bolj izostrena – temeljna značilnost visoke senzitivnosti je namreč globlja in podrobnejša obdelava zaznav v možganih. Tudi celotno telo visoko senzitivnih oseb natančneje zaznava in razume vse, kar pride vanj. To se kaže v hitrejših refleksih, višji občutljivosti na bolečino, zdravila in poživila, odzivnejšemu imunskemui sistemu in pogostejših alergijah.
Se vam je zbudila radovednost in se sprašujete, če ste tudi vi ena izmed približno 400.000 visoko senzitivnih oseb v Sloveniji? Svojo senzitivnost lahko – če je še niste – preverite z informativnim preizkusom.
2. Zakaj tako ime?
Ime High Sensitivity se je uveljavilo z raziskavami in delom dr. Elaine N. Aron, ameriške raziskovalne psihologinje, univerzitetne profesorice in psihoterapevtke, v začetku 90. let prejšnjega stoletja. V znanstvenih krogih je visoka senzitivnost poznana kot senzitivnost čutne zaznave (angleško Sensory Processing Sensitivity).
Senzitivnost je bila v zgodovini različno spoštovana, obravnavana in raziskovana. Glede na vidne oziroma opazne značilnosti so jo poimenovali z različnimi opisi: plahi ali zavrti otroci, introvertirani ljudje, boječe živali; glede na fokus raziskav: nizek prag čutne zaznave, zaprtost vase, vedenjska zadržanost do neznanega (Aron, Elaine N., Psychotherapy and the Highly Sensitive Person, Routledge, 2010: 238).
Dr. Elaine Aron je v zvezi s poimenovanjem menila, da je besedna zveza visoka senzitivnost (High Sensitivity) najbližje razlagi lastnosti, ki jo je raziskovala, in da nobena od že obstoječih oznak ne zajame njenega bistva. Visoka senzitivnost je v svojem jedru namreč strategija posameznikovega odkrivanja okolja in učenja o njem. V nasprotju z večino ljudi to poteka z opazovanjem namesto z raziskovanjem.
V angleško govorečih okoljih sta se uveljavili besedna zveza Highly Sensitive Person in kratica HSP. Zaradi njene razširjenosti je kratica HSP na tej strani uporabljena tudi v slovenskih besedilih.
Zakaj tak prevod?
Besedni zvezi sem v slovenščino prevedla kot visoka senzitivnost in visoko senzitivna oseba. Beseda senzitivnost se mi je zdela nevtralnejša od besede občutljivost (ki je dobesedni prevod angleške besede sensitivity); ta ima namreč lahko negativen predznak ali celo predstavlja predsodek, saj jo velikokrat uporabljamo kot odstopanje od »normalnega« (bolje rečeno običajnega) v smislu, da s tem nekaj ni v redu. Visoko senzitivnim osebam je to še predobro znano, kajne? »Ti si čisto preveč občutljiv(a).«
3. Začetek raziskovanj in definicija visoke senzitivnosti – kdo je dr. Elaine N. Aron?
Pionirka raziskovanja na tem področju (kot že omenjeno) je Američanka dr. Elaine N. Aron, ki je tudi sama HSP. V njenem otroštvu in mladosti ni bilo informacij o ljudeh, ki bi bili občutljivejši od večine. Življenje visoko senzitivne osebe je spoznavala na lastni koži in po 25 letih prišla do prvih informacij o svoji posebnosti, s pomočjo katerih je končno lahko razumela samo sebe in zmogla doumeti svoje odzive.
Besedno zvezo „visoko senzitivna oseba“ (angleško Highly Sensitive Person) je slišala na psihoterapiji, ki jo je začela obiskovati, da bi se lažje soočila z značilnostmi, ki so je delale drugačno in ki jih je dojemala kot svojo hibo. Psihoterapevtka ji je rekla: »Seveda si bila vsa iz sebe. Ti si visoko senzitivna oseba.«
Po večletni psihoterapiji in soočanju s svojim otroštvom je njena glavna raziskovalna tema postala vpliv teh lastnosti na posameznika. Iskala je nadaljnjih informacij o visoki senzitivnosti in ker takrat teh ni bilo, se je raziskovanja lotila sama.
Rezultate svojih prvih raziskav (zajemale so več tisoč ljudi v severni Ameriki) je uporabila za osnovo svoje prve knjige (The Highly Sensitive Person – How to Thrive When the World Overwhelms You, 1996). Njeno raziskovalno delo se nadaljuje, zajeto je v njenih nadaljnjih knjigah o visoki senzitivnosti (več o tem v zavihku Viri).